Predsednik evropskega parlamenta socialni
demokrat Martin Schulz je pred časom dejal, da je to kar begunci prinašajo v naše
domovine vredno več od samega zlata. Tanja
Fajon, po vsej verjetnosti naslednji Kučanov projekt prevzema oblasti
nacionalinteresnih socialistov – že šesti po vrsti – je le nekaj ur pred
napadom v Berlinu v polomljeni angleščini na twitter sporočila, da so migracije
globalno vprašanje in da je izkušnja za dežele gostiteljice zgodovinsko zmeraj
bila pozitivna (zgodovinskih dokazov ni priložila ker jih ni). Angela Merkel je
v svojem govoru po pokolu v Berlinu podala generični govor o tem kako je z
mislimi z družinami pobitih in dodala, kako hudo bo Nemcem in tistim ki prosijo
za azil, če se izkaže, da so napadalci tudi sami begunski prosilci za azil.
V naslednjih dneh se bodo po začetnem šoku z morbidno rutino iz medijskih hiš vsuli komentarji politikov, psihologov,
terapevtov in strokovnjakov za vse različne okuse abrahamskih mitov o tem kako
tudi ta napad ni imel povsem nič s pristnim islamom niti z migracijami, še manj
pa z zgrešeno pacifistično politiko ZDA in EU pred začetkom sirske različice Arabske
pomladi. Levi aktivisti na socialnim omrežjih bodo pozivali ljudi, naj razumejo
te nesrečnike, ki so bili privedeni do tako skrajne točke, da je poboj
nedolžnih ljudi – tudi otrok – edina možna rešitev. Ljudje pa bodo besneli in
se v obupu spraševali ali se je vsem silam establišmenta zmešalo, saj je vendar
očitno, da lahko le zaslepljen ali neiskren človek podobne napade povsem
izolira od islama, muslimanov in doktrine džihada kot ga nalaga Koran.
V naši mali domovini, ki se je
nekako zmeraj parazitsko prilagajala svetovnim trendom, je medijska svoboda najnižja
po slovenski pomladi iz konca osemdesetih. Medijsko pokrajino obvladujejo
televizije in časopisi, ki so kapitalsko povsem odvisni od post-tranzicijskih
politično-gospodarskih struktur. Te nov val volilcev iščejo predvsem v revnih
prišlekih iz tujine. Absolutna cenzura izpostavljanja varnostnih vprašanj v
zvezi z begunsko problematiko je tako povsem razumljiva. Hkrati takšen trend odlično sovpada z evro-ameriško – sicer bolj
naivno in iskreno, a enako škodljivo – manično obsedenostjo s politično korektnostjo,
ki prepoveduje kakršnokoli poglobljeno analizo begunske problematike.
Državno sponzorirane organizacije
kot sta Mirovni Institut in Islamska skupnost ter gverilske izpostave
ultralevičarskega političnega establišmenta v parlamentu (ZL) kot so skvoterji
iz Roga, Radio Študent in Zavod Iskra na vso moč pritiskajo na posameznike in
skupine, ki se izpovejo proti ilegalnim prehodom beguncev skozi Schengensko mejo.
Osebne diskreditacije, etiketiranje, celo grožnje so postale modus operandi
našega vsakdana. O islamu kot religiji, kateri v svoji nefiltrirani obliki ni
mesta v EU ni mogoče razpravljati, brez da bi bil obtožen rasizma, posmeha,
celo fašizma. Sam sem bil tarča takega lova na čarovnice, ko je nekdo iz
slovenske antifa sredine prijavil moj blog Googlu, češ da širim sovraštvo in
rasizem. Google je v odgovor zablokiral AdSense račun, ki je bil povezan z
mojim blogom. Dolga in z argumenti podkrepljena pritožba ni bila sprejeta. Ker
od medmrežnega oglaševanja nisem eksistencialno odvisen, si nisem jemal k srcu.
Sem pa pomislil kako se počutijo tisti, ki jim na tak krivičen način vzamejo
živež. Takrat sem vedel, da sem le vrh ledene gore podobnih absurdov in da se
približujemo točki, ko bo ljudem enostavno dovolj.
Pred kratkim je na nizozemskem
sodišču potekal proces zoper politika in voditelja trenutno največje
opozicijske stranke Gerta Wildersa zaradi diskriminatornih izjav, ko je
opozarjal na problematiko maroških priseljencev (kot priča obrambe v procesu je
govorila tudi muslimanska refomatorka Wafa Sultan, ki nikakor ni mogla razumeti
zakaj se je v EU prepovedano iskreno pogovarjati o islamu.) Angela Merkel je
ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga v slučajno ujetem dialogu, poučila,
da sovražni govor nima kaj iskati na Facebooku, on pa jo je potolažil, da dobro
napredujejo v boju proti njemu. Seveda bi bili moji blogerski zapisi, kot tudi
tisti mnogih drugih politično nekorektnih blogerjev del skupne košarice »sovražnega
govora«, ki zajema vse od 17-letnega skinheda, ki piše »Wir müssen alle
Flüchtlinge ermorden!« pa do Satanskih Stihov Salmana Rushdija, ki so mu
nakopali ne le jezo in doživljenjsko fatvo iranskih islamskih skrajnežev ampak
tudi obsojanje, zgražanje, celo cenzuro zahodnih dušebrižnikov.
ISISov volk samotar Omar Mateen je
letos poleti s pol-avtomatsko pištolo pomoril 50 ljudi v gej klubu v Orlandu.
Čeprav je v poslovilnem pismu zelo specifično povedal, da je napadel zato, ker
je ameriška vojska malo pred tem v napadu drona ubila poveljnika ISISa Abu
Waahiba, so ameriški mediji ob formalnem žegnu demokratskih senatorjev začeli z
divjim iskanjem z islamom nepovezanih vzrokov zakaj se je mlademu sinu
premožnih Afganistancev »zmešalo«. Plasirati so začeli zgodbe o tem, da je bil
prikriti homoseksualec, ki je sovražil samega sebe, da je trpel za
nediagnozirano vedenjsko motnjo, v višku cinizma se je predsednik Obama
oportunistično lotil kar orožarskega lobija, saj je Mateen orožje pridobil po
legalni poti. Po takem izbruhu regresivno levičarskega sprenevedanja je bilo dovolj
celo zloglasni Islamski državi.
V sporočilu za javnost so kmalu
po napadu natančno opisali kaj njih in njihove volke samotarje žene naprej in
zakaj sovražijo zahodno civilizacijo. Poudarili so, da intervencije zahodnih držav na Bližnjem
vzhodu predstavljajo le postranski razlog za sovraštvo. Glavni razlogi pa so
tile: ne verjamemo v alaha, smo
liberalni nekateri med nami so ateisti, predajamo se nemoralnim, dekadentnim načinom življenja, ki jezijo njihovega boga
(svoboda žensk, homoseksualnost, izven zakonski spolni odnosi). V tem
zaporedju. Tudi če bi se končale vse zahodne intervencije v za njih svetih
deželah, bi sovraštvo gorelo naprej vse dokler tudi mi ne bomo sprejeli
njihovega boga za svojega odrešenika in zaživeli srečno življenje v svetovnem
kalifatu. Preden se to zgodi pa je pobijanje nevernikov dolžnost vsakega
muslimana, saj je blasfemija neodpustljiv smrtni greh, alaha pa nič ne radosti
bolj kot pobijanje tistih, ki vanj ne verujejo. Predvsem zaradi tega, ker so se ljudje tako
radi zatekali k priljubljeni tezi o islamskem rambu, ki se bori proti zahodnem
imperialističnem stroju, je Islamska država v sporočilu specifično poudarila,
da jih posredovanja ZDA in NATA na Bližnjem Vzhodu malo brigajo. Cilj je
svetovni kalifat in spreobrnitev vseh nevernikov. Cilj, ki je povsem identičen cilju
zgodovinskih islamskih zavojevalcev Severne Afrike, Balkana, Pirenejskega
polotoka, delov Azije.
Njihove besede so tako zelo
logične in preproste iz vidika evolucijske psihologije. Nikakor ne zvenijo kot
da jih je izrekel poblazneli posameznik s težko umsko motnjo, ampak povsem
priseben, racionalnih misli sposoben človek, ki se od povprečnega civilista
razlikuje le v eni stvari – nauke, ki jih je prebral v Koranu jemlje resno,
dosledno in dobesedno. Ko enkrat sprejmemo to dejstvo, potem so njihova dejanja
tako racionalna, kot odhod slehernika v službo, razvažanje otrok v vrtce in
šole, sajenje pomladanskih jagod na domačem vrtu…
Njihovi cilji so jasno definirani
in iskreni, a vendar absolutno neintuitivni vojne nevajenim evro-atlantskim
hipsterskim milenialsom, katere so kot volilno sredino spoznali politiki
sodobne evropske liberalne linije. Politiki in ustvarjalci javnega mnenja v
njihovi službi so očitno bili mnenja, da bo tista peščica razmišljujočih, ki
jih še ni posrkala regresivno levičarska logika o enem svetu, eni civilizaciji
in eni košarici globalno kompatibilnih vrednost, preprosto sledila partijski
liniji. Pa ne bo. Vsaka skupina ljudi povezana v nacionalno entiteto ima nek
tolerančni prag prenašanja politično korektnega posiljevanja z »resnico« in ko
je ta presežen se zgodi marsikaj.
Še posebej v svetu, kjer se skozi
socialna omrežja nefiltrirano servirajo necenzurirane resnične in neresnične
informacije skozi pragozd katerih se morajo bralci prebiti s pomočjo lastnih
inštrumentov presoje. Twitter je dal
pogon Arabski revoluciji. Na ulice je spravil ljudi, ki so veliko manj odprti
do novih idej kot Evropejci in Američani. Twitter je vsaj delno ustoličil tudi Donalda
Trumpa in vplival na rezultate referenduma o Brexitu. Prav fenomena Trump in
Brexit sta opozorilni strel ljudi, ki jim je dovolj, da jim Fajoni, Schulzi,
Obame in Merkli tega sveta govorijo, da je zemlja ravna in da bi bilo
ozkogledno reči, da je okrogla. Med resnično republikansko-desnimi volivci je
malo takih, ki bi se ekonomsko zares strinjali s Trumpovimi napovedmi
ameriškega ekonomskega izolacionizma. Prav tako je malo desničarjev v Veliki
Britaniji, ki verjamejo, da je najboljša pot za mednarodno uspešnost kraljevine
ta, da se prostovoljno amputira iz največjega in najbogatejšega globalnega
prostocarinskega območja.
Trump in Brexit bosta morda (ne pa nujno) oslabila zahodne trge, ne predstavljata pa grožnje svetovnemu miru. Sta le prvi
– dokaj blagi – reakciji na desetletja politično korektne medijske represije. A
odzivi bi znali biti zmeraj hujši in zmeraj bolj demagoški. Povsem možno je se
nam tako v EU kot v ZDA zgodi nov karizmatičen voditelj, ki nas bo – tako bo
vsaj obljubljal – rešil vseh težav in si upal na glas povedati, kaj si vsi
mislimo, pa si ne drznemo povedati. Tudi Hitlerjev Kampfzeit se ni začel povsem nepričakovano z drugo svetovno vojno.
Kampfzeit je bil proces zorenja nestrpnih, z resničnostjo skreganih idej ponižanih
Nemcev, ki so si želeli hitrih rešitev za težave s katerimi so se spopadali po
podpisu Versajske pogodbe. Obupani ljudje, ki imajo občutek, da jih nihče na
svetu ne sliši, so lahek plen dobrih govorcev in preprostih idej. Danes se tako
počuti dobršen del zahodne in centralne Evrope.
Hočeš nočeš bo prav islam krojil
usodo našega kontinenta, prav mogoče tudi naše civilizacije.Morda z neposrednim množičnim
angažiranjem volkov samotarjev - glede na raziskave centra Pew Research med
mladimi v EU rojenimi muslimani je število voljnih danes okrog 10.000, s trajno
epsko migracijo, ki se vrši sedaj, pa utegne število narasti na 50.000.
Morda pa bo islam Evropo
spremenil le posredno, s tem da bo z odzivi na grozote spreminjal evropsko
politiko in odpihnil sanjače tipa Merkel, nadomestil pa jih z ljudmi, ki so
lahko še veliko bolj nevarni od nje. Predstavljajte si evropsko verzijo
filipinskega predsednika Duarteja v Franciji, Nemčiji, Španiji, Italiji, na
Nizozemskem. Še desetletje nazaj bi bila takšna možnost nepredstavljiva. Danes je
evropska realnost. Islamska kaotičnost je je v resnici že zmagala. Odgovornost
bo prevzela Islamska država. Regresivna
levica je ne bo nikoli – čeprav je s svojim opravičevanjem muslimanskega kulta
smrti vsaj enako odgovorna. Le upajmo lahko, da posledice ne bodo
kataklizmične. Na par ducat nedolžnih žrtev po evropskih prestolnicah vsakih
nekaj mesecev, pa smo se že itak navadili. Šokirana je le še Tanja Fajon.
Levica propagira, če že ne zahteva ateizem. Meni, da vero lahko nadomesti ideolgija,a to ni tako. Brez vere je svet pust.
ReplyDeleteNa drugi strani imamo islam, ki se ga prav tako loteva sekularizem, zato se je ta temu uprl. Za razlko od katolištva, ki se ateizmu ne zna upreti in celo sam papež naseda levičarjem in kmalu bo postal Lenin s križem v roki.
Islamski verski voditelji so se problema ateizma lotili radikalno. V svojih vrstah obračunajo z odpadniki,ostale, nemuslimane pa so proglasili za nevernike s katerimi bo obračunal Alah.
Krščanski svet se bo moral zelo hitro zavedati,da ateizem ni korak naprej v razvoju družbe. Recimo ekologi že trdno vedo, da se narave ne da spremeniti in se trudijo, da jo v čim večji meri ohranijo.Tako pa bodo ljudje morali čim prej spoznati, da ideolgija ni nadomestilo za vero. Kar poglejte si zvijenje slovenske levice,ko njeni vodilni ljudje spreminajo stranke skoraj tako hitro, kot si menjujejo gate.