JUGO-SLOVAN?

Sodeč po komentarjih na moje članke v Reporterju je prišlo pri površnih bralcih do obilo konfuzije glede mojih splošnih pogledov na svet, zato objavljam tale kratek  pojasnitveni sestavek za klarifikacijo.

Površneže je najbrž zmotil osnovni opis mojega profila, kjer pišem, da sem južni Slovan, ker so me po tem kar po šankovsko imenovali za »Jugoslovana«. Če za trenutek pozabimo bluzenje o Venetih, Vendih ipd., se spomnimo kaj nas o slovanizaciji Balkana uči zgodovina.

Južni Slovani so na ta polotok - ki je sinonim za neuspešnost, lenobo, korupcijo in propad - iz močvirij, ki ležijo na področjih današnje Ukrajine in Poljske, prišli že v 5. stoletju našega štetja, ko so začeli nagajat Bizantinskemu imperiju s krajo krav, posiljevanjem nesrečnih devic, ki so se znašle na njihovih poteh in prestreganjem tovornih vozov. Stoletje kasneje so že obvladovali dobršnji del Balkana, potem ko so bili Bizantinci preveč zaposleni z boji proti Perzijci, Arabci in azijskimi plemeni. Do leta 700 so se balkanske naselbine raztezale od Jadranskega do Črnega morja, južni Slovani pa so dobivali svojo od zahodnih, vzhodnih in severnih kolegov ločeno identiteto, čeprav naj bi vsaj do leta 1000 še vsi Slovani govorili dovolj podoben jezik, da so se predniki Rusov, Ukrajincev, Poljakov, Čehov, Slovencev, Hrvatov in drugih razumeli med sabo, podobno kot se danes primorec in prlek. Brižinske spomenike in njih staro-cerkveno slovanščino kot prototip slovenskega jezika so tako brez težav brali vsi iz slovanskega lingvističnega kontinuuma. 

Balkan je od tistih časov naprej poslovanjen ravno tako temeljito kot ruski del Azije. Lingvistično, ekonomsko, sociološko, miselno in genetsko. Res je - v genih Balkancev so ostale kapljice tračanske, dačanske, ilirske in druge staroselske krvi, katerih prapraprapraprapraprababice so spolno zadišale prvim slovanskim osvajalcem na Balkanu, a brez dvoma je Balkan južno slovanska entiteta.  A pozor. Južno Slovanska ne pomeni JUGO-SLOVANSKA.

Južni Slovani so tudi Bolgari, pa niso nikoli imeli nič z Jugoslavijo. Prav tako govorijo južnoslovanski jezik (na moč podoben Makedonščini), prav tako posedujejo vse prelepe slovanske lastnosti, kot so ljubezen do diktatorstva, socialnih uravnilovk (ki vedno pripeljejo do izkoriščevalskega boljševizma), iskanja lukenj v sistemu in bližnjic do cilja itd.

Južni slovani so torej dokaj širok pojem, pod katerega genetsko (ne pa lingvistično) spada tudi lep del Romunov, ki so razen poslovanjene latinščine in večje količine dačanske krvi prevzeli vse druge južnoslovanske lastnosti, vključno genetski ustroj in Madžarov, ki so od ugrofinskih prednikov podedovali le jezik, navade pa obdržali dokaj splošno balkansko-slovanske.

Jugoslavija je bila umetna tvorba in prikrita hegemonija Srbov nad preostalimi južnoslovanskimi narodi in z južnim slovanstvom nima skupnega drugega kot to, da je večina bivših republik etnično in lingvistično južno-slovanska. Ena avtonomna pokrajina pa ni bila. Kot taka sta bili FLRJ in SFRJ ravno toliko južno-slovanski kot je bil Sovjetska Zveza vzhodno-slovanska. Se pravi le v tem, da sta diktaturi vodili specifični veji vzhodno- in južno-slovanskih plemen.

Konfuzija očitno izhaja iz nesrečne besede JUGO-SLAVIJA, ki je megalomansko - že od kraljevine naprej - namigovala na južno panslovanstvo, ki je služilo kot pretveza za najprej monarhično nato komunistično srbsko nadvlado nad polotokom. Morda bi podobna zmeda nastala, če bi Rusi Sovjetski Zvezi nadeli ime Vostokslavija.

Ironično je dejstvo, da genetske študije kažejo, kako smo ravno Slovenci in severni Hrvati bolj slovanski od ljudi, katere v balkanskem besednjaku po navadi označujemo za »Slovane« (Srbi, Makedonci, Bošnjaki). Slovenci in severni Hrvati imamo genetsko več skupnega z vzhodnoslovanskimi (evropski Rusi, Ukrajinci, Belorusi) in zahodnimi Slovani (Poljaki, Čehi, Slovaki) kot pa preostalimi južnimi Slovani (Bolgari, Srbi, Makedonci, Bošnjaki), ki kažejo poleg aziatskih genotipov (turški vpadi) še pomemben delež starorodnih tračanskih, dačanskih in ilirskih genov.

No morda se komu zdi, da Slovenci kulturno ne spadamo v tako srbo-rusofilno skupino, s fetišem na boljševizem, socialistične uravnilovke, lačno diktature, sumničavo do tujcev, z nestrpnimi, nevrotičnimi vozniki, ki govorijo enega izmed jezikov južnoslovanskega dialektalnega kontinuuma. Čakaj -  a nisem ravnokar opisal povprečnega Slovenca?