SDS, Prisluhni desni sredini!

Strici so se očitno odločili, da jim je Cerarja dovolj. V dveh letih mlačnega vodstva je preveč neodločno ustavljal privatizacijo, zraven pa se še zapletal v cel asortima škandalov, ki so njegovo moralno, visoko etično skupino poklicnih priklopljencev na državno zizo naredili preveč nepriljubljeno med ljudstvom, da bi se splačalo v projekt vlagati nadaljnja sredstva. Zato so se zgodili »spontani« protesti v Luki Koper, kjer so se privilegiranim redno zaposlenim delavcem, in s sindikati spečano upravo ter nadzornim svetom pridružili še uporabni idioti iz generalštaba Združene Levice. 

Kot leta 2012 so se na ulice vrnili srpi, kladiva, titovke, jugoslovanske zastave, stisnjene pesti, antikapitalistični slogani. Če je bil 4 leta nazaj izgovor Franc Kangler, je danes Luka Koper in divji boji za enega zadnjih kosov državne pogače – vključno z delitvijo plena iz mednarodno popljuvanega projekta II. tira. Če bi strici bili s Cerarjem zadovoljni, bi se protesti v Luki začeli in tudi končali – takoj, ko bi jih premier pomiril, da je vendarle pravi socialist, kateremu se zdi prekladanje kesonov za državo strateško pomembno in kateri se bo srčno boril za to, da se bo II. tir gradil izključno iz denarnic davkoplačevalcev. A se protesti tam niso ustavili.

Včeraj so bili že v Ljubljani. Jutri bodo morda jugoslovanske zastave vihtele že v Mariboru in Celju. Tudi če stvar tokrat še ne bo šla do konca – smer je jasno začrtana. Strici so skozi armado združenoveličarskih uporabnih idiotov pokazali kaj bi radi in strici zmeraj dosežejo tisto kar si želijo. Tako 2009, 2011 kot 2013. Moč vseh treh dominantnih časopisnih medijev v povezavi z le dvema zares konkurenčnima televizijama je neustavljiva kot Gobbelsov nacistični propagandni stroj. Kjerkoli, še posebej pa v državi, ki ima toliko prebivalcev kot mestna četrt velemesta.

Predčasne volitve bodo! Hkrati je skoraj gotovo, da imajo na poveljniškem mestu nekje na FDV, kjer se srečujejo osiveli metuzalemi že povsem izdelan načrt kdo bo novi mesija leve apokalipse. Morda se ga ravno zdaj na tiho pripravlja v medijih, ne da bi mi to sploh vedeli.

Ker volitve bodo, pa je absolutno pomembno, da se na njih že danes začne pripravljati tudi desnica. Desnica? Mislim SDS. Nova Slovenija si je tako zelo želela na sredino, da je prebila ločnico in postala manj radikalna socialna demokracija in s tem zapolnila vakum na levi, potem ko so izvirni Socialni demokrati dobili združenilevičitis. Njihov program pred volitvami se je bral kot libertarne sanje, a na koncu smo od njega dobili predsedničine pomisleke na privatizacijo Telekoma, katerega po njenem mnenju "pač ne moremo prodajati na vrat na nos". Tudi dejstvo, da so se ob begunski krizi - času največje nevarnosti za našo državo po juniju 1991 - odzvali bolj kot regresivni levičarji, kot pa resnični desni voditelji, ki bi si želeli zaščititi suverenost države jih odločno postavlja na nasprotni politični spekter. 

SLS so že od nastanka bili agrokomunisti, katerih osnovni načrt je priviligiranje kmetov s pomočjo protekcionizma in intervencionizma – ti bi se še najbolje razumeli z ultralevičarskim Židanom. 

Novih strank še deiure ni, Tudi če bodo je vprašanje, če bodo zares uspešne brez RTV/POPTV pospeška, ki so ga ob nastanku bili deležni komunistični demagogi iz Združene levice. 

Torej vsaj v tem trenutku desnici ne preostane nič drugega kot SDS. Res je – veliko nedesničarskega se je zgodilo v tej stranki. Pa ne mislim na  obdobje 2004-2008 in očitke, da tedaj niso bile prodane državne družbe – predvsem banke - in da ni bil izveden projekt enotne davnčne stopnje. Res je –  zaradi takih progresivnih refom bi danes lepše živeli. A vsi pozabljajo, da je bila klima drnovškovega psevdo-progresivizma in kučanovega protekcionizma v tistem trenutku takšna, da bi ti ukrepi pomenili politični samomor.  Karkoli zares libertarno reformnega bi se takrat zgodilo, bi mediji okrivili za poton gospodarstva 2008-2011 po finančni krizi (tudi če bi bile posledice veliko manjše, kot pa so dejansko bile). Konec koncev to so bili časi, ko so Finance Milanu Kučanu in Binetu Kordežu podeljevale laskave naslove imenitnih podjetnikov, IPO Nove Kreditne Banke pa so dvorni levičarski finančniki po cviklovsko označili za razprodajo državnih draguljev. V taki klimi s takimi revolucionarnimi premiki, bi na naslednjih volitvah levičarji zmagoslavno vkorakali v parlament s tako večino, da bi lahko meni nič tebi nič spreminjali ustavo, od tam pa do Lukašenkove Belorusije pa ni več zelo daleč . Tako da pozabimo na 2004-2008. 

Ostanimo v 2016. Zadnjič je nekdo na twitter račun enega od odborov SDS prilepil sliko Mira Cerarja z napisom (parafraziram): "Miro, ko si bil izvoljen, si rekel, da se boš pogovarjal z delavci." Populistično, oportunistično, politično in…nevarno levičarsko. Njeni avtorji pa so SDSovi PRovci. Na tak način se ne privablja desne sredine.

Desna sredina si želi stranko, ki bo zelo očitno povedala, da je označevanje tovornega pristanišča za »strateško pomembnega« kretenizem, ki služi le nacionalinteresnim prikoritnikov. Želi si stranko, ki bo iz spontanih delavskih protestov jasno odkrila tančico iz na videz socialističnega boja za kruh in pokazala za kaj se gre zares: za borbo privilegiranih, da bi ostali še naprej privilegirani, proti borbi tistih, ki so privilegirani in bi radi bili še bolj privilegirani.

Takšne jasnosti si želijo desnosredinski volivci. 

Plakat, ki na povsem napačen način dreza v (vseh pogledih nesposobnega) premiera je ne da. Še več nad zadevo dodatno spušča meglo, v kateri se bo slehernik stežka znašel. Na tak način SDS izgublja renome pri resničnih ekonomsko-desnih volivcih. Na drugi strani pa ne pridobi niti enega iz nasprotne strani, saj so tam vsi prepričani, da je Janez Janša personifikacija hudiča in slovenska verzija Viktorja Bouta hkrati. Zato so takšni poskusi žalosten strel v koleno. In takih sem videl kar nekaj – predvsem ko so nekateri SDSovi poslanci po SD-ovsko zagovarjali državni intervencionizem pri določenih interesnih skupinah – predvsem kmetih in nekaterih »državnih draguljih«.

Kritika je dobronamerna, ker dejansko alternative SDSu na desnici ne vidim. Tako ekonomsko, kot nacionalno-varnostno, saj je SDS edina stranka, ki je migrantsko krizo vzela resno in jo skušala rešiti s konkretnimi predlogi, kar za Cerarjeve vstajniške akademike ne bi mogli trditi. Zato me takšni malo premišljeni plakati na prvo žogo še posebej bolijo.Če bomo kdaj zares želeli delujoč prosti trg, državo, ki bo skrbela za delovanje policije in vojske, gospodarjenje pa bo prepustila podjetnim državljanom, če bomo želeli manj davkov, manj predpisov in manj subvencij za dejavnosti, katere bi po tržni logiki že zdavnaj potonile, potem rabimo močno desno-sredinsko stranko. Tako močno, da lahko tudi sama ustvari koalicijo. Edini način, da bi se to kadarkoli zgodilo pa je ta, da se prisluhne desni sredini.

Desna sredina je tisti racionalni del Slovenije, ki dela, plačuje davke in je večinoma tiho.  Ko jo pokličejo iz političnih barometrov, povedo le da ne vedo koga bi volili. Ne hodi na mitinge v majicah s podobami Che Guevare in Tita. Ne maha z zastavami Sovjetske Zveze in Jugoslavije. Saj za kaj takega niti nima časa, ker dela in ustvarja dodano vrednost.

Poslujejo s tujino in si želi manj jugoslovanske birokracije, bolj fleksibilen trg dela, zmanjšanje enega najvišjih davčnih bremen v EU, manj nelojalne konkurence državnih podjetij, manj korupcije, več globalne povezanosti… želijo si živeti v normalni državi. In so hkrati dovolj pametni, da vedo, da jim nov Kučanov projekt, ki se pojavi ob vsakih volitvah v parazitski koalicijski navezi s socialnimi demokrati in upokojenci takšne normalnosti nikoli ne bo prinesel. A ko vidijo plakate, ki na videz podpirajo vstajniške sindikaliste in delavce, si najbrž mislijo, da je tudi SDS le drug del istega kovanca.

Čeprav morda ni tako in je bil plakat pač površna politična manifestacija na prvo žogo. Glede na to, da se je predsednik stranke že izoliral od rdečih gverilcev, ki rušijo Cerarja, je to vsekakor upravičen sklep. Ampak volitve bodo kmalu. In najpomembnejša ugotovitev, ki vodi v politična nebesa je ta, da desna sredina obstaja. Obljubim, da jo je več kot militantnih združenih levičarjev z maskami na obrazih. Le bolj tiho je. Kar pa ne pomeni da njen glas ne šteje. Prisluhnite ji!