ODPRTO PISMO SLOVENSKIM MEDIJEM O SLOVENSKI ANTIAMERIŠKI ZAPLANKANOSTI
To odprto pismo sem poslal vsem slovenskim publikacijam, ki jih poznam, v upanju, da ga bo vendarle kdo objavil. Objavile so ga samo Finance, kot "gostujoči blog". Moral sem se "izpraznit" ker drugače bi najbrž eksplodiral vznak krimilane zarukanosti moje etnične skupine. Takole sem napisal:
Po nedavnih bombnih napadih na bostonskem maratonu izgubljam vero v slovenstvo. Ne morem verjeti, da je moj narod tako zelo krut, zagledan vase in omejen, kot se kaže v komentarjih pod članki vseh večjih internetnih portalov na Slovenskem.
Pod članki se komentatorji pretežno delijo v tri skupine: tiste, ki se na tragedijo odzivajo cinično v smislu »kaj pa otroci, ki umirajo na bližnjem vzhodu zaradi ameriške imperialistične politike«. Seveda je tem komentantorjem malo mar za bližnjevzhodne otroke, ki jim predstavljajo le priročno antiameriško floskulo, prav tako pa ne vedo skoraj nič o kompleksni situaciji, skozi katero se prebijajo arabske države zadnje desetletje. Drugi so tisti, ki so napad že vnaprej zanesljivo označili za »false flag« napad, ki so ga uprizorili Američani sami kot pretvezno za nove vojaške akcije. Naj na tej točki omenim, da je skoraj narodni konsenz povprečnega podalpskega Slovana, da je napade 11. septembra izvedla Busheva administracija kot pretvezo za napad na Irak in Afganistan. Pomanjkanje kakršnih koli dokazov je irelevantno, prav tako absurdnost takšnih trditev ne omaje našega trdnega prepričanja. Zadnja skupina so tisti najbolj pretresljivi komentatorji. Tisti, ki odkrito priznavajo, da jim je všeč, ko kdo izvede napad na ZDA in uživajo v trpljenju, češ da so si ga »Američani zaslužili«. Ljudje, ki uživajo, ko nekdo sredi športne prireditve nastavi bombo z železnimi opilki, da bo le ta povzročila karseda veliko razdejanje med civilisti. Uživajo, ko slišijo, da je med preminulimi tudi 8-letni otrok ter da še eden dveletni grozovito pohabljen leži v kritičnem stanju.
Da, dragi bratje in sestre. To so Slovenci. Ne učenci skrajne islamske madrase v odročnem gorovju Tora Bora. In ni jih malo, ki tako razmišljajo. Vsak dan se srečujem z njimi. Med njimi so tudi moji sorodniki, prijatelji in znanci. Vsak dan berem njihove nevedne, pikre, včasih celo sadistično zlobne komentarje na forumih, komentarjih pod članki, facebook in twitter statusih ter preko drugih medijev, ki omogočajo javno izražanje mnenj.
Zakaj se o tej sramoti, da ne rečem nagnusni izprijenosti slovenstva nikoli ne razpravlja javno? Mislim, da je del nečesa večjega, nekakšne rakave sredice naše nacionalne identitete. Naš narod je groteskna moralno bankrotirana entiteta, ki čuti naravno afiniteto do anarhije in totalitarizma. Nedavni protesti so bili bolj kot karkoli drugega nabiti z anarhičnimi in kvazi-socialističnimi floskulami. Še zmeraj prav škandalozno koketiramo z avtokratskim totalitarizmom, pod katerim smo životarili dolgih 46 let. Dejstvo, da večina prebivalstva glavnega mesta podpira imenovanje Titove ulice, že samo po sebi pove nekaj o obrazu naroda. Še več o stanju splošne inteligence pove dejstvo, o pogostem prepričanju, da so vsa poročila o trpljenju severnokorjeskega ljudstva samo »zahodnjaška propaganda«.
Stvari, ki jih opisujem, niso mnenja skupine slabo informiranih tepčkov. Tudi v ZDA skupine čudakov in navdušencev nad teorijami zarot trdijo, da so si 11. september zagodli sami, da je Hugo Chavez rešil stradajoče Venezuelce pred imperialističnim kapitalizmom in da Kim Jong Un živi v nedotakljivem komunističnem raju skupaj s svojim srečnim delovnim ljudstvom. Le da jih tam nihče ne jemlje resno. Kdorkoli je dovolj dolgo živel v našem okolju, se je slej kot prej začel zavedati, da je antiameriška, antizahodnjaška in antikapitalistična retorika del našega vsakdana. Nalijmo si čistega vina in se enkrat končno začnimo pogovarjat o teh problemih. Z nami in našo kolektivno narodno psiho je nekaj hudo narobe in čas je, da se zazremo vase. Tudi pot, dolga tisoč milj, se začne s prvim korakom. Če bi o zadevi vsaj stekel javni diskurz, bi bila to že pot do morebitnih sprememb. Tako namreč ne gre več naprej. Nočem več, da me je sram biti Slovenec in del slovenstva.
Saj ne vem, kje začeti, tako omejen in vase zagledan članek je tole. Stvari izgleda radi jemljete iz konteksta in jih preoblikujete tako, da ustrezajo vaši popačeni predstavi o svetu.
ReplyDeleteNe rečem, da ni nikjer nikogar, ki se je obnašal, kot trdite, morda so bili na kakem forumu celo v večini, vendar to ne negira dejstva, da je v splošnem v Sloveniji takih ljudi zelo malo. Velika večina reagira z odzivom, kot je "Amerika si je sama kriva", z žalostjo in sočutjem, saj je celotna situacija (tako poboji v ZDA kot na Bližnjem Vzhodu) izjemno žalostna.
ZDA so po svetu povzročile že veliko hudega, to je dejstvo, pa obračajte, kakor hočete. Preberite si npr. o Vietnamski vojni, eni bolj razvpitih vojn, za katero večina ljudi ni poznala vzroka (zato množnične demonstracije in upori) in ki je zahtevala kar 3 milijone žrtev. Vaša težava je v tem, da vidite probleme samo na eni strani (npr. v "zlem, groznem komunizmu, kjer smo bili vsi reveži"), na drugi pa jih povsem spregledate. V tem ste identični tistim, ki poveličujejo komunizem in pljuvajo povprek po vsem Zahodnem.
Osebno poznam nekaj Američanov, ki se podpišejo pod trditev, da je Amerika vsaj delno sama kriva za takšne dogodke, kot je bilo Bostonsko bombardiranje. Ti ljudje niso ne kruti, ne vase zagledani, ne omejeni (med drugim so diplomanti Ivy League univerz, ki jih tako zelo obožujete), ampak samo sposobni logično povezati vzroke in posledice.
Nekateri imamo problem tudi s tem, da slišimo o nekaj pobitih Američanih po vseh možnih medijskih kanalih večkrat dnevno, medtem ko o grozotah, ki se dogajajo npr. v Afriki vsak dan, ne govori nihče. Če smo zato v očeh nekaterih omejeni, so be it. Zame so omejeni vsi tisti, ki tako ne razmišljajo.
Po branju kar nekaj vaših člankov se mi zdi, da je težava v tem, da vidite t.i. zahodne države kot neprimerno boljše, kot pa v resnici so. Priznam, tudi jaz sem jih do svojega 22. leta, ko sem za nekaj let odšel na študij v tujino, kjer mi je kmalu postalo jasno, da nimajo ljudje na Danskem, v Belgiji, Nemčiji in Angliji nič manj težav, kot jih imamo Slovenci. Seveda ne gre za identično situacijo, a v kvaliteti življenja (zdravju, odnosih, ipd.) ni bistvene razlike. Morda imamo tu zoprno birokracijo, grdo arhitekturo in gotovo še kaj, imamo pa zato druge pluse, ki zame več kot odtehtajo vse slabo. Celo na Danskem, kjer sem živel eno leto in mi je bilo na splošno najbolj všeč, imajo težave z izgubljeno, zadrogirano mladino, sadje in zelenjava sta bolj ali manj brez okusa (ta problem je tudi pri nas vedno bolj opazen), okoljevarstveno še zdaleč niso popolni, vedno več je določenih vrst raka, itd.
Tako da prosim, g. Iršič, ne idealizirajte tako zelo tujine. Ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse slabo na tem svetu posledica zlobnega komunizma. Komunizem je logična posledica problemov kapitalizma, žal pa tudi sam še zdaleč ni idealno izvajal stvari. So pa ljudje pred nastankom civilizacije tisoče let uspešno živeli po principu anarhizma/komunizma, tako da v pravih pogojih očitno deluje.