Slovenka Pika

Anarholevičarji so me po petkovem zmagoslavju Robija Krajnca zasuli s slikami njegove posvojenke, temnopolte deklice Pike in v iskreni naivnosti nekaj časa sploh nisem vedel kaj mi hočejo povedati. Dokler nisem zasledil, da nekateri pod sliko pripišejo še kako krepko o multikulturnosti in zmagi proti fašizmu ter rasizmu.

Zdaj mi je končno jasno. Ker sem v prejšnjih blogih politično nekorektno, a argumentirano kritiziral islam in nekontrolirano poseljevanje naše majhne krhke dežele z migranti, ki v veliki večini pripadajo tej veri, sem seveda tudi sam označen za rasista, ki v ihti nacionalnega naboja sovraži tujce in želi Slovenijo ohraniti rasno neoporečno.

Anarholevičarske aktiviste moram razočarati. Nisem rasist in nikoli nisem trdil, da morajo v Sloveniji živeti le Slovenci. Še več prepričan sem, da je sožitje kultur gospodarsko in socialno dobro za družbo. Pika Krajnc ne bo kriva za degradacijo slovenske družbe; konec koncev jo bosta starša vzgajala kot Slovenko, ji vcepljala vrednote, ki jih v Evropski Uniji gojimo vsaj zadnja tri stoletja in poskrbela, da se bo vklopila v družbo, v njej funkcionirala kot produktivni član in ob svojem času poskrbela za svoj naraščaj, ki bo ne glede na njen genotip prav gotovo ravno tako slovenski, kot je slovenski Robi Kranjec.

Tudi tujci, ki pridejo v Slovenijo z iskrenimi nameni iskanja boljšega življenja so bili od nekdaj dobrodošli. Konec koncev smo kot najuspešnejša izmed republik bivše Jugoslavije od nekdaj privabljali iskalce sreče iz revnejših krajev južnoslovanskega sveta. Prav tako nikoli nismo obrnili hrbta obema tradicionalnima narodnima manjšinama – italijanski in madžarski, hkrati pa romski. Vse tri so ustavno zavarovane. Celo tako daleč gremo v svoji politični korektnosti, da na programu nacionalne televizije vrtimo dolgočasno oddajo namenjeno madžarski narodni skupnosti in da imamo na državni proračun obešena dva poslanca narodnih manjšin. Ljudje so do manjšin celo tako zelo prilagodljivi, da se – vsaj tisti na obali – rade volje naučijo njihovega jezika, medtem, ko nikoli ne pričakujejo, da bodo ljudje na drugi strani meje znali slovensko.

Edina manjšina s katero smo zares imeli konflikte je bila romska. Seveda ne zato ker so Romi. Konec koncev noben ne pljuva po tleh za evropeiziranimi Sinti oz. gorenjskimi Romi, ki hodijo v službo, gradijo hiše in se na sploh obnašajo tako, kot se v civilizaciji znamo že stoletja. Slovenci so vendarle za svojega vzeli Ota Pesnerja, ki je praktično simbol naroda. Ko se je zgodila ambruška afera in je regresivna levica zaskrbljene vaščane označevala za rasiste, razlog zanjo ni bil genetika romske družine Strojan. Proto-indijski izvor njihove dvojne vijačnice DNA, je bil zadnja stvar na misli domačinov. Skrbelo jih je razpuščeno nomadsko življenje družine in vse kar je to prinašalo – kraje, ustrahovanja, nadlegovanje deklet, zloraba otrok skozi otroške poroke, nikoli kaznovano divjanje z neregistriranimi vozili… Mediji so takrat prebivalce Ambrusa pustila na cedilu. Namesto, da bi jih zaščitili, so jih pribijali na svoj regresivno levičarski križ in jih prikazovali kot podivjano drhal, ki se je spravila na nič hudega slutečo družino miroljubnih Romov, ki so si le želeli živeti.

Nova zgodba z begunci je pravzaprav repriza istega manevra. Zaskrbljeni ljudje, ki povsem legitimno, argumentirano, podkrepljeni z empiričnimi dejstvi opozarjajo na problem sprejema beguncev v Slovenijo, ki jih državna mašinerija v spregi z levimi mediji zmerja z nestrpnimi rasisti, celo fašisti. V takem vzdušju se presliši utemeljene pomisleke, da si Slovenija v tem trenutku enostavno ne more privoščiti 10 tisoč in več novih lačnih ust. Ali, da je islam povsem nekompatibilen ne le z zahodnim načinom obstoja, ampak tudi  s koncepti kot so osebna sreča, svoboda in demokracija. Vsak tak pomislek spremlja rafal antifa armade črno-bele argumentacije regresivne levice: če nisi za begunce si fašist. Če nisi za begunce si rasist. Če nisi za begunce si ne želiš multikulture na Slovenskem.

Seveda to ni res. Sem eden izmed redkih v Sloveniji, ki si upam povedati, da je islam največja grožnja miru v modernem svetu in da je radikaliziranih vsaj odstotek tistih, ki hodijo sem navidezno v upanju na nemške sanje. Kljub temu, pa si želim še več Pik Kranjec. Želim si diverzifikacije naše tako homogene družbe. A le z ljudmi, ki dejansko verjamejo v ista načela kot mi.  Muslimani iz Bližnjega vzhoda niso eni izmed teh in ne bodo še vsaj nekaj stoletij. Njihovo dojemanje sveta je povsem nekompatibilno z versko, spolno, politično in ekonomsko svobodo, ki jo gojimo napredni narodi zahodne civilizacije. Zato je njihova integracija v slovensko in na sploh evropsko družbo nemogoča. Konec koncev so empirično dokaz za to geto področja nemških, nizozemskih, francoskih in angleških mest, kjer mestne četrti patruljirajo šeriatske paradržavne milice, sestavljene iz ljudi, ki so se muslimanskim staršem rodili v Evropski Uniji. Če bomo sprejemali takšne ljudi, potem še dolgo ne bo sledu o multikulturnosti, ki si jo levičarji tako želijo. Ker multikulturnost zahteva mešanico ljudi, ki si deli vsaj osnovne vrednote, predvsem tisto prvinsko o svobodi in medsebojni toleranci. Tega pa v islamu ni.

A vem, da anarholevičarji tega miselnega preskoka nikoli ne bodo razumeli. Zato naj rečem le...  Dobrodošla med nami Slovenka Pika Krajnc!